Akutno vnetje srednjega ušesa

Akutnega vnetja srednjega ušesa se ne da pozdraviti doma

Če se pri otroku pojavi povišana temperatura in je nerazpoložen, ne morete pa ugotoviti razloga, otorinolaringologi svetujemo obisk pri zdravniku

Akutno vnetje srednjega ušesa se pogosto pojavlja pri otrocih, mlajših od treh let. O razlogih za to, prepoznavanju vnetja, zdravljenju in preprečevanju, smo se pogovarjali z asist. mag. Sabo Battelino, dr. med., specialistko otorinolaringologinjo iz Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo Univerzitetnega Kliničnega centra Ljubljana.

Kaj povzroča akutno vnetje srednjega ušesa?

Akutno vnetje srednjega ušesa večinoma povzročajo bakterije, izjemoma virusi. Preden pride do razrasti bakterij v srednjem ušesu, pride do motnje v delovanju Evstahijeve troblje. To povzroči moteno prezračevanje srednjega ušesa. Vemo, da v telesu ne more obstajati votlina izpolnjena z zrakom, ki ni povezana z zunanjostjo. V taki votlini, ki ni povezana z zunanjostjo, v našem primeru zaradi nedelovanja Evstahijeve troblje, pride do resorpcije zraka. V votlini srednjega ušesa nastane negativni tlak, ki povzroči, da sterilna tekočina izstopi iz žilic sluznice in tako izpolne votlino srednjega ušesa. V votlino srednjega ušesa vdrejo bakterije in tedaj govorimo o bakterijskem vnetju srednjega ušesa. Glede na škodljivo moč bakterij in na trenutno stanje našega imunskega sistema lahko to povzroči samo rdečino in zadebelitev bobniča, bolečine, slabši sluh, lahko pa tudi odmrtje dela bobniča (luknjico) in posledično iztekanje gnoja v sluhovod.

Zakaj se pri manjših otrocih in dojenčkih vnetja ušes pojavljajo pogosteje kot pri odraslih?

Imunski sistem otrok se še razvija, zato niso dovolj zaščiteni z raznovrstnimi protitelesi, poleg tega pa tudi njihova Evstahijeva troblja še ni dokončno razvita. Pri otrocih je Evstahijeva troblja krajša in leži bolj vodoravno, medtem ko je pri odraslih trikrat daljša in pokončnejša. Zaradi tega je pri odraslih možnost vdora bakterij iz nosnega dela žrela v srednje uho bistveno manjša kot pri otroku in zatoso pri odraslih motnje prezračevanja srednjega ušesa redkejše.

Otroci imajo zelo pogosto tudi kronično vneto ali pa izrazito povečano žrelnico. Ker se žrelnica nahaja v zadnjem delu nosu, to je tam, kjer se odpira Evstahijeva troblja, obstaja bistveno večja verjetnost, da patogene klice (bakterije ali virusi) vstopijo v votlino srednjega ušesa.

Kako lahko starši pri otrocih prepoznajo vnetje srednjega ušesa?

Pri otrocih se nekaj dni pred vnetjem pogosto pojavi voden izcedek iz nosu, dihati začnejo čez odprta usta, postanejo nerazpoloženi, jokavi, odklanjajo hrano, prebujajo se, postanejo vročični… Pri dojenčku starši zelo težko ugotovijo, da je vzrok tega vnetje srednjega ušesa, starejši otroci pa se pogosto prijemljejo za uho in lahko tudi sami povedo, da jih bolijo ušesa. Včasih je iztok gnoja iz sluhovoda prvi znak, ki opozori starše na akutno gnojno vnetje srednjega ušesa.

Je priporočljivo otroka takoj odpeljati k zdravniku ali lahko starši otroka sami pozdravijo doma, npr. z netreskom?

Uradna medicina ne priznava netreska in podobnih zeliščnih zdravil, tudi glede na izkušnje iz ambulante otorinolaringologi teh zdravil ne priporočamo. Ta lahko v začetni fazi vnetja zmanjša povečan dotok krvi v vneta tkiva in tako ublažijo bolečino v zunanjem sluhovodu, delno tudi bobniču, toda to na samo bolezen nima vpliva. Otorinolaringologi tovrstno zdravljenje odsvetujemo. Če se pri otroku pojavi povišana telesna temperatura in če je otrok nerazpoložen, starša pa ne moreta ugotoviti razloga, svetujemo obisk pri zdravniku.

Koliko časa pa bi morali starši počakati, preden otroka odpeljejo v bolnišnico?

Odvisno. Če otrok samo malo joče, ima temperaturo do 38 stopinj in izcedek iz nosu, sicer pa je živahen, mu lahko sprva pomagajo z anemizirajočimi nosnimi kapljicami in odložijo obisk zdravnika do jutra. Če pa je razvoj bolezni tako hiter in močan, da otrok težko premika glavo, oteka za ušesom, postane zaspan, apatičen in začne odklanjati tekočino, je treba zdravnika obiskati takoj, saj gre verjetno za komplikacijo akutnega vnetja srednjega ušesa.

Mamice po raznih forumih pišejo, da vnetja ušes pri otrocih zdravijo s hidrogen peroksidom, ki ga dobijo v lekarni. Je to priporočljivo?

Hidrogen peroksid lahko vpliva le na kožo zunanjega sluhovoda, na srednje uho pa nima vpliva, ker ne pride do tja. Poleg tega pa je že triodstoten peroksid za kožo zelo močan in ga zato odsvetujemo.

Kako lahko starši preprečijo vnetje pri otrocih?

Preprečijo ga lahko s skrbjo za čim boljšo odpornost svojega otroka, kar vključuje skrb za redno gibanje, dovolj spanja, raznoliko prehrano, umivanje rok… Pomembno je tudi, da skrbijo za dobro prehodnost nosu in da otroka opozarjajo na dihanje skozi nos. Kadar so prehlajeni, jim morajo spirati nosnici s kapljicami ali sprejem fiziološke raztoopine in jim izpihovati vsako nosnico posebej. Če nos izpihujemo tako, da zatisnemo obe nosnici, ustvarimo visok pritisk v zadnjem delu nosu in pihnemo bakterije in viruse preko Evstahijevih trobelj v srednje uho.

Pri otrocih pogosto pride tudi do izlivnega vnetja srednjega ušesa.

Izlivno vnetje je pogosta vrsta vnetja srednjega ušesa, ki je neke vrste posebnost, saj gre za vnetje, ki ga uvrščamo nekam vmes med akutno in kronično vnetje. Pri otroku, ki mu Evstahijeva troblja ne deluje dobro (najpogosteje zaradi velike žrelnice, polipov v nosu, stalnega vnetja v nosu, stanja po operaciji, prirojenih razcepov neba ipd.), se v votlini srednjega ušesa pojavi zaprt zrak. Posledica resorpcije tega zraka je negativen tlak v votlini srednjega ušesa in v votlino srednjega ušesa se iz okolice izloči voda. Če se ta tekočina ne okuži, je sterilna, lahko tako stanje traja več mesecev. Otrok tako ni bolan, a slabo sliši. Nadaljuje se lahko tako, da ta, sprva redka tekočina, postane gosta in vlecljiva, saj pride do pomnožitve mucinoznih žlez v srednjem ušesu.

Lahko to privede tudi do trajne oglušelosti?

Tako stanje lahko izjemoma povzroči trajno prevodno izgubo sluha. Taka ušesa se ob stiku z bakterijami zelo pogosto tudi gnojno vnamejo, bobenček poči, se zaraste in spet nastane sterilna tekočina, dovzetna za okužbe… Sčasoma ta tekočina postane zelo gosta, nastanejo kepice, lahko pa tudi zarastline. To privede do slabšega delovanja koščic in stalne vleknjenosti bobničev, zarastlin, kar lahko povzroči trajno okvaro sluha.

Kako lahko starši oziroma otroci ugotovijo, da je prišlo do izlivnega vnetja srednjega ušesa?

Otrok začne glasneje, manj razločno in slabše govoriti, slabše se odziva na zvoke iz okolice, pogosto se vleče za ušesa, ima občutek, da ima nekaj v ušesu ali pa ga celo srbi. Zdravnik ob pregledu vidi bledorožnat moten bobnič, ki nima običajnega odseva, in ga napoti k nam.

Izlivno vnetje skušamo sprva odpraviti konzervativno, torej z navajanjem na dihanje skozi nos, s spiranjem nosu s fiziološko raztopino in z vkapavanjem anemizirajočimi kapljic ali kortikosteroidnimi spreji. Če ti ukrepi ne pomagajo, staršem predlagamo odstranitev žrelnice, lahko tudi prerežemo bobnič in posesamo tekočino iz votline srednjega ušesa. Glede na gostoto te tekočine, stanje bobniča, raven sluha in še nekatere klinične dejavnike se odločimo, ali bomo v bobnič za kakšno leto vstavili ventilacijsko cevko, ki bo umetno zračila votlino srednjega ušesa, ali pa bo zadostoval samo prerez bobniča in odstranitev tekočine.

Je tovrstno vnetje edino, ki zahteva kirurško zdravljenje?

Akutno vnetje srednjega ušesa po navadi – če ni zapletov – ne potrebuje kirurškega zdravljenja. Tudi če bobnič zaradi akutnega vnetja poči, se ta v 90 odstotkih v enem mesecu sam zaceli. Kirurška terapija je potrebna samo pri kroničnem izlivnem vnetju, pa še to le v primeru, če se ga ne da pozdraviti konzervativno.

Povzeto po intervjuju z dr. Sabo Battelino (časopis Dnevnik, 15. september 2008)